Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.
Mr 4,26–29

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Iz 49,1–6
2. berilo: Apd 13,22–26
evangelij: Lk 1,57–66.80

 

 

 

Naše ali Božje delo

Sveta mati Terezija je govorila svojim sestram: Nikoli ne smemo misliti, da je kdorkoli od nas nenadomestljiv. Bog ima svoja pota in sredstva. Morda dopusti, da gre narobe vse, kar stori zelo nadarjena in sposobna sestra. Bog gleda samo na njeno ljubezen. Sestra se lahko izčrpa, celo uniči s svojim delom, toda vse je brez koristi, dokler njeno delo ni prežeto z ljubeznijo. Bog ne potrebuje njenega dela. Bog je ne bo vprašal, koliko knjig je prebrala, koliko čudežev je storila, marveč jo bo vprašal, če je storila najboljše, kar je mogla, iz ljubezni do njega …«

»Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.« To, da Bog ne potrebuje našega dela, ne pomeni, da smo lenuhi. Tudi ne pomeni, da se v veri začnemo prepuščati našim trenutnim občutkom, saj »zemlja sama od sebe poraja«. Nasprotno. Kmet je povezan z zemljo in zato mora še kako delati. Vendar svojega dela nima vedno pod kontrolo. Uči se sprejemati, kar prinesejo razmere.

Dve skušnjavi sta za kristjana: Prva, da bi postal len in bi se njegova njiva zarasla v plevel. Druga, da bi njegova vera počasi postala njegovo in ne več Božje delo. Ena skrajnost pelje v drugo. Majhno seme Božjega kraljestva govori, da je treba le z ljubeznijo skrbeti za rastočo rastlino. Rastlina ne bo ostala za vedno. Prišel bo srp. Ostalo bo tisto, kar je namenjeno za sad. To pa ni naš dosežek.

Lahko smo zelo zaposleni in veliko »naredimo za Boga«. Vendar če ne damo prostor tišini, da bi zares prisluhnili Božji besedi, ostane le naše delo. Od takega krščanstva je človek utrujen in ni čudno, da se mora poleti od tega odpočiti. Način življenja nas danes sprašuje: Ali te življenje z Jezusom utruja ali ti daje počitek?

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

Upam, da ne darujete le tistih stvari, ki jih imate v izobilju. Da bo imelo vaše darilo vrednost pred Bogom, morate dati kaj vrednega, morate se žrtvovati, biti brez česa, kar imate radi.

sv. mati Terezija   vir...

Povečaj

Poslovili smo se od s. Darinke Bajec

 

 

Piberite si še druge prispevke in poglejte oddaje:
Darinka Bajec, na svidenje nad zvezdami! (Tinio Mamić)

oddaja na TVSLO pričevalci

 

POSLOVILI SMO SE OD SESTRE DARINKE BAJEC
V sredo, 18. januarja, je v jeseniški bolnišnici umrla s. Darinka Bajec (krstno ime Marija -Vislava). Od nje smo se poslovili včeraj, v soboto, na Brezjah. Hvaležni smo ji za vse, s čimer je zelo zaznamovala našo župnijo.
Rodila se je 28. maja 1924 v Skriljah Očetu Ivanu in materi Ani Krtelj. Osnovno šolo (1931–36) je obiskovala v Skriljah, na Blanci, v Sevnici in Št. Jakobu v Slovenskih goricah, gimnazijo v Mariboru 1936, končala v Ljubljani 1944. Nadaljevala je v šoli za umetno obrt (1948–52), potem v Beogradu, kjer je 1956 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost – za keramiko. Leta 1957 je postala redna članica Društva uporabnih umetnikov. Razstavljala je v sklopu Društva v Beogradu in Novem Sadu. Bila je na študijskem izpopolnjevanju v Stuttgartu 1957–58, v Parizu 1959–60, pozneje še v Švici in v Holandiji. Delala je v Mestnem muzeju v Ljubljani kot restavratorka, leta1961 je postala članica Društva likovnih oblikovalcev, v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah je vpeljala dva nova oddelka za delavno terapijo (keramika in mozaik).

Skupaj z drugimi je razstavljala v Ženevi, Faenzi, Istambulu, Indiji, Rusiji in Kanadi, samostojne razstave pa je imela v Parizu, Kranju, na Bledu in v Radovljici. Leta 1973 je postala članica Akademije Tommaso Campanella. Poleg keramike je izdelovala mozaike po načrtih prof. Vurnika. Njeni so mozaiki na cerkvenih pročeljih v Cerkljah in na Brezjah. Izdelala je mozaike za nagrobne spomenike na Žalah, v Repnjah, Radovljici, Begunjah. Tudi v naših župnijah nam govorijo njene umetnine v kapelici na Prelovcah, na cerkvi v Kamnjah in Skriljah ter mnogo drugih izdelkov. Za ljubljansko stolnico je napravila jaslice iz keramike. Kot šolski pripomoček pri verouku je izdelala modele za jaslice. Za škofijsko kapelo v Kopru je leta 1962 napravila Križev pot v reliefu iz žgane gline.
Več kot 30 let je z rodno sestro redovnico s. Pavlo živela v Skriljah. Hvaležni smo ji za vse, kar nam je v teh letih dala s svojim življenjem in ustvarjanjem. Naj bo odslej naša priprošnjica v nebeški lepoti.
(Iz: župn. arhiv Kamnje; osebni podatki; Rojs-Zorec, Šolske sestre sv. Frančiška)