Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

 In Peter ga je potegnil k sebi in ga začel grajati. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in pograjal Petra: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.
Mr 8,32–35

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Mdr 2,12.17–20
2. berilo: Jak 3,16 – 4,3
evangelij: Mr 9,30–37

 

 

 

Za menoj

Svetemu škofu Martinu se je nekoč prikazal hudič, ki si je privzel podobo in obleko Kristusa. Začel ga je hvaliti, kako dober in uspešen svetnik je. Toda sveti Martin ga je hitro razkrinkal: »Ti nisi Kristus.« »Kako da ne? Kristus sem, ki te je odrešil in ti hoče dobro.« »Nisi! Lažeš in se pretvarjaš.« »Kako lahko rečeš kaj takega, mar me ne vidiš, da sem res Kristus?«  »Nisi Kristus, ker na tvojem telesu ni ran.« »Motiš se. Mar ne veš, da sem vstal od mrtvih in ran ni več?« »Ravno zato nisi pravi Kristus. Vstali Kristus ima pravo telo in na njegovem telesu so še vedno rane, poveličane rane.« Satan je bil razkrinkan in se je pobral ...

Tako kakor vstalega Kristusa lahko prepoznamo tudi njegovo Cerkev. Cerkev, ki je le duhovna, popolna, brez telesa in brez ran, ni resnična Cerkev. In hudič bi tudi danes rad predstavil tako Cerkev. Edino resnične Cerkve se namreč zares boji. Kajti njegovo telo smo. Krstiti se pa dajo takšni in drugačni. V cerkev hodimo takšni in drugačni.  Vodijo jo takšni in drugačni. A še vedno smo Cerkev, njegovo pravo vstalo telo.

Kristus se je poročil s Cerkvijo in z njo postal eno telo (celo meso), tako kot se mož poroči z ženo in z njo postane eno telo. Na začetku ima o njej svoje predstave, z leti jo lahko vzljubi takšno, kakršna je, polna pomanjkljivosti. Enako je z našo ljubeznijo do Cerkve.

Učenec Peter, vedno poln idej, hoče Kristusa poučiti. Ne more še sprejeti poraza, ki ga je Jezus napovedal. »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« (Mt 16,22). Peter vidi pred seboj človeško popolno Cerkev. Takšno, kakršno želi hudič. Kajti taka Cerkev ne potrebuje Kristusa, lahko deluje sama in kaže svojo popolnost, misleč, da bo s tem kazala na Boga. Takšni kristjani ne hodijo za Kristusom, ampak pred njim. Zato je Jezus tako nerazumljivo odločen: »Poberi se, za menoj, Satan!«

Mar ne sporoča Kristus danes tudi nam enako: »Za menoj!« Ne začni hoditi pred menoj. Tudi danes bi mnogi radi Cerkev po svoji predstavi in meri. Nekateri bi na drugi strani še kar naprej prikrivali njena sprevržena dejanja in jih zanikali: »To se ti nikakor ne sme zgoditi.« In tudi danes nekateri raje odidejo, kot so odšli učenci, kot je najbolj kruto odšel Juda Iškarijot. Kot so odšli zeloti, ker jih je Jezus politično razočaral in ni podprl njihove stranke.

Resnično Cerkev prepoznamo po tem, da ima rane. In samo taka, ranjena – Božja Cerkev – lahko razume človeka, ki je danes potolčen in v stiski. Peter je šele pozneje razumel, da bo Jezusov uspeh zelo drugačen od njegove predstave. In razumel je, da verovati pomeni hoditi za Kristusom.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Poznam moč, ki jo ima pokorščina, da naredi lahke stvari, ki se na prvi pogled zdijo nemogoče.

sv. Terezija Avilska   Vir...

Povečaj

Poslovili smo se od s. Darinke Bajec

 

 

Piberite si še druge prispevke in poglejte oddaje:
Darinka Bajec, na svidenje nad zvezdami! (Tinio Mamić)

oddaja na TVSLO pričevalci

 

POSLOVILI SMO SE OD SESTRE DARINKE BAJEC
V sredo, 18. januarja, je v jeseniški bolnišnici umrla s. Darinka Bajec (krstno ime Marija -Vislava). Od nje smo se poslovili včeraj, v soboto, na Brezjah. Hvaležni smo ji za vse, s čimer je zelo zaznamovala našo župnijo.
Rodila se je 28. maja 1924 v Skriljah Očetu Ivanu in materi Ani Krtelj. Osnovno šolo (1931–36) je obiskovala v Skriljah, na Blanci, v Sevnici in Št. Jakobu v Slovenskih goricah, gimnazijo v Mariboru 1936, končala v Ljubljani 1944. Nadaljevala je v šoli za umetno obrt (1948–52), potem v Beogradu, kjer je 1956 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost – za keramiko. Leta 1957 je postala redna članica Društva uporabnih umetnikov. Razstavljala je v sklopu Društva v Beogradu in Novem Sadu. Bila je na študijskem izpopolnjevanju v Stuttgartu 1957–58, v Parizu 1959–60, pozneje še v Švici in v Holandiji. Delala je v Mestnem muzeju v Ljubljani kot restavratorka, leta1961 je postala članica Društva likovnih oblikovalcev, v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah je vpeljala dva nova oddelka za delavno terapijo (keramika in mozaik).

Skupaj z drugimi je razstavljala v Ženevi, Faenzi, Istambulu, Indiji, Rusiji in Kanadi, samostojne razstave pa je imela v Parizu, Kranju, na Bledu in v Radovljici. Leta 1973 je postala članica Akademije Tommaso Campanella. Poleg keramike je izdelovala mozaike po načrtih prof. Vurnika. Njeni so mozaiki na cerkvenih pročeljih v Cerkljah in na Brezjah. Izdelala je mozaike za nagrobne spomenike na Žalah, v Repnjah, Radovljici, Begunjah. Tudi v naših župnijah nam govorijo njene umetnine v kapelici na Prelovcah, na cerkvi v Kamnjah in Skriljah ter mnogo drugih izdelkov. Za ljubljansko stolnico je napravila jaslice iz keramike. Kot šolski pripomoček pri verouku je izdelala modele za jaslice. Za škofijsko kapelo v Kopru je leta 1962 napravila Križev pot v reliefu iz žgane gline.
Več kot 30 let je z rodno sestro redovnico s. Pavlo živela v Skriljah. Hvaležni smo ji za vse, kar nam je v teh letih dala s svojim življenjem in ustvarjanjem. Naj bo odslej naša priprošnjica v nebeški lepoti.
(Iz: župn. arhiv Kamnje; osebni podatki; Rojs-Zorec, Šolske sestre sv. Frančiška)