Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljívost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu.
Gal 5,22–25

Odlomki Božje besede na nedeljo Svete Trojice:
1. berilo: 5 Mz 4, 32–34.39–40
2. berilo: Rim 8,14–17
evangelij: Mt 28,16–20

 

 

 

 

Stolp do neba

Neki človek se je zaljubil v slavno nemško pevko in plesalko Henriette Sonntag, ki se mu je zdela vzor popolne lepote. Nekega dne mu je prijatelj dejal: »Ali nisi opazil, da ima eno oko manjše od drugega?« Občudovalec je odgovoril: »Ni res. Eno oko ima večje od drugega!«

Ljubezen naredi, da drugega vidimo drugače. Šele potem, ko ga lahko drugače vidimo, lahko do njega postanemo drugačni. Te zmožnosti pa sami nimamo. Ljubezen ni iz nas. Dana nam je. V nasprotju z živalmi smo ljudje ustvarjeni, da bi bili »prevodni«. Nekdo jo sprejema in daje naprej, drugi ostaja zaprt. Če je že v naravnem življenju tako, koliko bolj je to odločilno za vernika. Tu se pokaže delovanje Svetega Duha. Duhovno življenje je v tem, da si prevoden.

Resnično duhovni človek se ne trudi več le iz sebe, da bi bil miren, vesel, potrpežljiv … Dokler se samo trudiš, drugega še vedno vidiš le od zunaj. In še vedno te bo na njem motilo mnogo stvari. Prej ali slej, ko bo ranjen tvoj jaz, se boš vanje obregnil. »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljívost, zvestoba …«

Duhovno življenje kristjana, vrednost njegove molitve, se pokaže v njegovih odnosih do drugega. To so binkošti. Tam se je razodel Sveti Duh in tam se je začela Cerkev. Sveti Duh nam lahko razodene drugega, zato nam samo on lahko razodene Boga. Cerkev je stavba, v kateri je pomemben drugi. Na binkošti se je začel zidati nov stolp.

Poznamo svetopisemsko pripoved o babilonskem stolpu. Običajno mislimo, da so ta stolp zidali brezbožniki, ki so hoteli izzivati Boga. Pa ni bilo tako. Zidarji so bili pobožni možje in zidali so eno od svetišč v nadstropjih, katerih ruševine lahko še vidimo v Mezopotamiji. Toda hoteli so »si narediti ime«. Niso zidali, da bi se slavilo Božje ime. Skrbelo jih je za njihovo lastno. Sad njihovega početja: govorili so en sam jezik, vendar se niso več razumeli.

Na binkošti se zgodi nekaj drugega. Govorijo vsak svoj jezik, in vendar se med seboj razumejo. Apostoli so začeli graditi drugačen »stolp do neba«. Toda preden so prejeli Svetega Duha, pred binkoštmi, so tudi apostoli kljub trudu bolj iskali, kako bi si naredili ime. Zato so pogosto razpravljali, kateri izmed njih je večji, kateri bo zasedel katero mesto v nebesih …

In skozi vse to moramo tudi mi. Dokler nas Sveti Duh ne iztrga is središča, ne moremo zidati »stolpa do neba«. »Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu,« pribije apostol Pavel. Vedel je za prepire med kristjani v prvih skupnostih. Živeti po mesu in ne po Duhu torej pomeni živeti iz sebe, v na videz pobožni vnemi, da da bi rešili sebe. Lahko si še tako izdelan in popoln, vendar nimaš Duha, dokler ne postaneš prevoden. Sad Svetega Duha je bil, da se apostoli niso več bali zase. Tudi ti pusti, da te Sveti Duh reši tebe samega.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

Z Marijo deli vse, tudi križ, kot Jezus.

sv. mati Terezija   vir...

Povečaj

Poslovili smo se od s. Darinke Bajec

 

 

Piberite si še druge prispevke in poglejte oddaje:
Darinka Bajec, na svidenje nad zvezdami! (Tinio Mamić)

oddaja na TVSLO pričevalci

 

POSLOVILI SMO SE OD SESTRE DARINKE BAJEC
V sredo, 18. januarja, je v jeseniški bolnišnici umrla s. Darinka Bajec (krstno ime Marija -Vislava). Od nje smo se poslovili včeraj, v soboto, na Brezjah. Hvaležni smo ji za vse, s čimer je zelo zaznamovala našo župnijo.
Rodila se je 28. maja 1924 v Skriljah Očetu Ivanu in materi Ani Krtelj. Osnovno šolo (1931–36) je obiskovala v Skriljah, na Blanci, v Sevnici in Št. Jakobu v Slovenskih goricah, gimnazijo v Mariboru 1936, končala v Ljubljani 1944. Nadaljevala je v šoli za umetno obrt (1948–52), potem v Beogradu, kjer je 1956 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost – za keramiko. Leta 1957 je postala redna članica Društva uporabnih umetnikov. Razstavljala je v sklopu Društva v Beogradu in Novem Sadu. Bila je na študijskem izpopolnjevanju v Stuttgartu 1957–58, v Parizu 1959–60, pozneje še v Švici in v Holandiji. Delala je v Mestnem muzeju v Ljubljani kot restavratorka, leta1961 je postala članica Društva likovnih oblikovalcev, v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah je vpeljala dva nova oddelka za delavno terapijo (keramika in mozaik).

Skupaj z drugimi je razstavljala v Ženevi, Faenzi, Istambulu, Indiji, Rusiji in Kanadi, samostojne razstave pa je imela v Parizu, Kranju, na Bledu in v Radovljici. Leta 1973 je postala članica Akademije Tommaso Campanella. Poleg keramike je izdelovala mozaike po načrtih prof. Vurnika. Njeni so mozaiki na cerkvenih pročeljih v Cerkljah in na Brezjah. Izdelala je mozaike za nagrobne spomenike na Žalah, v Repnjah, Radovljici, Begunjah. Tudi v naših župnijah nam govorijo njene umetnine v kapelici na Prelovcah, na cerkvi v Kamnjah in Skriljah ter mnogo drugih izdelkov. Za ljubljansko stolnico je napravila jaslice iz keramike. Kot šolski pripomoček pri verouku je izdelala modele za jaslice. Za škofijsko kapelo v Kopru je leta 1962 napravila Križev pot v reliefu iz žgane gline.
Več kot 30 let je z rodno sestro redovnico s. Pavlo živela v Skriljah. Hvaležni smo ji za vse, kar nam je v teh letih dala s svojim življenjem in ustvarjanjem. Naj bo odslej naša priprošnjica v nebeški lepoti.
(Iz: župn. arhiv Kamnje; osebni podatki; Rojs-Zorec, Šolske sestre sv. Frančiška)