Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Tisti čas sta Zebedejeva sinova Jakob in Janez stopila k Jezusu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?
(Mr 10,35—38)

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Jer 31,7–9
2. berilo Heb 5,1–6
evangelij: Mr 10,46–52

 

 

 

 

Ne vesta, kaj prosita

Posoda je bila polna bele, bleščeče soli. Ko je gospodinja vzela v roke solnico, je bila sol zelo zadovoljna in ponosna. Nekega dne pa je pomislila: »Zakaj pri mizi nihče nikoli ne reče 'Kako dobra sol!' Vsi govorijo samo 'kako dobro meso', 'kako dobra juha!' Postala je žalostna.

Nekoč pa je gospodinja v naglici pozabila jed osoliti. Pri mizi je bilo vse narobe. »Kakšno pa je danes kosilo!« se je jezil oče. »Brez okusa,« je dejal sin in šel od mize. »Nisem lačna,« je bila kratka hčerka. Tedaj se je mama udarila po čelu: »O joj, sol! Pozabila sem soliti …« »Če manjka sol, manjka vse,« je sklenila hčerka.

Misijon pomeni, da me kot kristjana nekdo pošilja. Kristjan sem, ko sem sol zemlje in luč sveta. In kaj je nasprotje tega? Kristjan, ki hoče »priti dobro skozi«. Kristjan, ki hoče nekaj doseči, postati. Jakob in Janez prosita: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Mi Jezusa tega ne prosimo naravnost, lahko pa s tako prošnjo živimo. Pomislimo, koliko primerjanja je med nami! To je čisto nasprotje misijona.

Ni treba, da je veliko soli. Toda, če je ni več, gredo ljudje od mize. Živeli smo v časih, ko smo bili kristjani kar v večini, na papirju celo 73 odstotkov. Toda soli se ne da izmeriti. Sol gre med ljudi in daje okus življenju.
Misijonska nedelja naj nam pomaga k streznitvi in resničnemu veselju. Misijonar ne gleda na statistiko, ampak vidi obraz konkretnega človeka. Ne ozira se nazaj. Zagrenjenim ljudem se ne bo nihče pridružil.

Današnje razmere so velika priložnost. Živimo v kulturi, ki zelo poudarja, da je treba nekaj doseči. Že od vrtca in šole  naprej se bremenimo s tem, kaj bomo veljali pred drugimi. Na koncu počitnic je pomembno, kje smo bili, kaj smo si privoščili. V šoli in na delu pa to, kakšne rezultate dosegamo in kakšni smo videti. Vse to je skrito v prošnji, da bi sedeli na »desnici in levici«. In v tem vzdušju kristjani imamo kaj pokazati. Nekaj drugega. Nekaj, kar ne kaže nase, temveč na drugega.

In kako naj postanemo spet sol? Tako, da spet začnemo zares živeti z Bogom. On nas že pripravlja na čase, ko bomo spet sol in kvas. In to je nekaj lepega! Misijon nas kliče: pojdite ven, ven iz stare miselnosti, v življenje, ki je drugačno. To življenje se pokaže sámo, brez reklame.

župnik

 

* Prim. B. Rustja, Zgodbe kažejo novo pot, Ognjišče, Koper 2018.

Arhiv oznanil ...

 

Ni mogoče živeti na poskus, ni mogoče umreti na poskus, ni mogoče ljubiti na poskus.

sv. Janez Pavel II.   vir...

Povečaj

Nekaj priporočil ob pogrebih

Nekaj priporočil ob pogrebih

 

 

Za vse svete smo poslušali pismo škofov o tej temi. Rad bi osvežil spomin in dal nekaj priporočil.

Način življenja se zelo hitro spreminja in s tem tudi navade ter ponudbe inštitucij, ki jih včasih kar pasivno sprejemamo. Pomembno je, da ob smrti zavestno skrbimo za krščanski način poslavljanja od telesa.

Še vedno pa lahko poskrbimo, da smrt in poslavljanje od naših domačih spremlja molitev. Niti slutimo ne, kaj za pokojnega pomeni, če se domači skupaj z drugimi zberejo pri molitvi. To je mogoče, tudi če pokojni ne leži doma. Kako lepo in dragoceno bo, če boste domači ob tej priložnosti opravili spravo v zakramentu spovedi.

Kolikor je mogoče, poskrbimo, da se ne bo ob pogrebu vse skupaj naredilo preveč površno in na hitro. Treba se je posloviti.

Žarni pogrebi so veliko bolj enostavni, postajajo vse bolj pogostni tudi v naši dolini. Slovenci smo glede tega v samem svetovnem vrhu. Izkazalo pa se je, da se ob tem zanemarja pomen telesa. Kolikor je mogoče, še vedno spodbujamo pogrebe s krsto.

Žarni pogrebi so seveda dovoljeni. Treba pa je vedeti, da (razen s posebnim dovoljenjem škofa) ni več mogoč cerkveni pogreb, ko se nekdo odloči za raztros pepela. Ti so čedalje pogostejši in prav je, da to pravočasno povemo tistim, ki vnaprej izrazijo tako željo. Tako ne bo prišlo do neljubih razočaranj ob urejanju pogreba.

Za kristjane pogreb ni konec, ni vrnitev k naravi. Je ravno nasprotje tega. Naša narava skupaj s telesom dokončno vstopi v Kristusa. Z umrlim telesom je zato tudi zemlja posvečena.

župnik

– se nadaljuje –