Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

»Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.«
Jn 6,53–56

Odlomki Božje besede na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Joz 24,1–2.15–18
2. berilo: Ef 5,21–32
evangelij: Jn 6,60–69

 

 

 

 

Bog ni božiček

Neki oče je odhajal iz nakupovalnega središča s polno trobo nakupljenih reči. Za njim je hodil šestletni sin. Videti je bil slabe volje in žalosten. Oče mu je rekel: »Kaj bi še rad? Kupil sem ti risalni blok, kupil sem ti čopiče, odišavljeno radirko. Kupil sem ti bombone in žvečilne gumije. Kaj bi še rad?!«
»Primi me za roko,« je dejal otrok.*

Bog je Oče. Drugačen je. In zgodi se, da smo v trgovini z njim ravno na nasprotni strani. Mi imamo polne roke, on pa si želi dotika z roko. Pomislimo, kolikokrat Boga presojamo po tem, kaj nam bo dal. Ko gre nekaj narobe, pomislimo, zakaj je nam je to dopustil, kje morda nismo bilo dovolj dobri, da se nam je to zgodilo. Kakor tisti oče v trgovini mislimo, da nam bodo darovane stvari pregnale žalost.

Ali torej od Boga pričakujemo nagrado ali kruh? Začelo se bo »šolsko« leto. Mnogi bodo pomislili, kaj vse bo spet treba narediti za vero, za Boga, Cerkev … Spet bodo urniki in odmerjanje časa. Spet bomo v skušnjavi, da začnemo računati, koliko od tega bomo namenili »za Boga«. Poskušajmo letos obrniti logiko. Kaj ko bi se rajši pustili prijeti za roko? Kaj če bi poiskali samo dotik?

»Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, žível po meni.« Že kar nekaj nedelj zaporedoma poslušamo o kruhu. Jezus ne govori o tem, kaj bomo dobili. Svetuje nam, kako lahko začnemo živeti »po njem«. Kdor njega uživa, ne bo več živel kot drugi religiozni ljudje. Bog zanj ne bo več »mož z brado«. Kdor se z Jezusom hrani, postaja sin, hči. Brez izkušnje ne moreš vedeti, kdo je tvoj oče.

Bog ni božiček z brado in nam ne prinaša polne koše daril. Postal je kruh, še več, postal je »meso, za življenje sveta«. Lahko se ga dotaknem.

župnik

 

* Prim. B. Rustja, Zgodbe kažejo novo pot, Ognjišče 2018.

Arhiv oznanil ...

 

Kako dobro je, ko Gospod razburka naše mlačno in površinsko življenje.

papež Frančišek  vir ...

Povečaj

Nekaj priporočil ob pogrebih

Nekaj priporočil ob pogrebih

 

 

Za vse svete smo poslušali pismo škofov o tej temi. Rad bi osvežil spomin in dal nekaj priporočil.

Način življenja se zelo hitro spreminja in s tem tudi navade ter ponudbe inštitucij, ki jih včasih kar pasivno sprejemamo. Pomembno je, da ob smrti zavestno skrbimo za krščanski način poslavljanja od telesa.

Še vedno pa lahko poskrbimo, da smrt in poslavljanje od naših domačih spremlja molitev. Niti slutimo ne, kaj za pokojnega pomeni, če se domači skupaj z drugimi zberejo pri molitvi. To je mogoče, tudi če pokojni ne leži doma. Kako lepo in dragoceno bo, če boste domači ob tej priložnosti opravili spravo v zakramentu spovedi.

Kolikor je mogoče, poskrbimo, da se ne bo ob pogrebu vse skupaj naredilo preveč površno in na hitro. Treba se je posloviti.

Žarni pogrebi so veliko bolj enostavni, postajajo vse bolj pogostni tudi v naši dolini. Slovenci smo glede tega v samem svetovnem vrhu. Izkazalo pa se je, da se ob tem zanemarja pomen telesa. Kolikor je mogoče, še vedno spodbujamo pogrebe s krsto.

Žarni pogrebi so seveda dovoljeni. Treba pa je vedeti, da (razen s posebnim dovoljenjem škofa) ni več mogoč cerkveni pogreb, ko se nekdo odloči za raztros pepela. Ti so čedalje pogostejši in prav je, da to pravočasno povemo tistim, ki vnaprej izrazijo tako željo. Tako ne bo prišlo do neljubih razočaranj ob urejanju pogreba.

Za kristjane pogreb ni konec, ni vrnitev k naravi. Je ravno nasprotje tega. Naša narava skupaj s telesom dokončno vstopi v Kristusa. Z umrlim telesom je zato tudi zemlja posvečena.

župnik

– se nadaljuje –