Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Tisti čas sta Zebedejeva sinova Jakob in Janez stopila k Jezusu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?
(Mr 10,35—38)

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Jer 31,7–9
2. berilo Heb 5,1–6
evangelij: Mr 10,46–52

 

 

 

 

Ne vesta, kaj prosita

Posoda je bila polna bele, bleščeče soli. Ko je gospodinja vzela v roke solnico, je bila sol zelo zadovoljna in ponosna. Nekega dne pa je pomislila: »Zakaj pri mizi nihče nikoli ne reče 'Kako dobra sol!' Vsi govorijo samo 'kako dobro meso', 'kako dobra juha!' Postala je žalostna.

Nekoč pa je gospodinja v naglici pozabila jed osoliti. Pri mizi je bilo vse narobe. »Kakšno pa je danes kosilo!« se je jezil oče. »Brez okusa,« je dejal sin in šel od mize. »Nisem lačna,« je bila kratka hčerka. Tedaj se je mama udarila po čelu: »O joj, sol! Pozabila sem soliti …« »Če manjka sol, manjka vse,« je sklenila hčerka.

Misijon pomeni, da me kot kristjana nekdo pošilja. Kristjan sem, ko sem sol zemlje in luč sveta. In kaj je nasprotje tega? Kristjan, ki hoče »priti dobro skozi«. Kristjan, ki hoče nekaj doseči, postati. Jakob in Janez prosita: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Mi Jezusa tega ne prosimo naravnost, lahko pa s tako prošnjo živimo. Pomislimo, koliko primerjanja je med nami! To je čisto nasprotje misijona.

Ni treba, da je veliko soli. Toda, če je ni več, gredo ljudje od mize. Živeli smo v časih, ko smo bili kristjani kar v večini, na papirju celo 73 odstotkov. Toda soli se ne da izmeriti. Sol gre med ljudi in daje okus življenju.
Misijonska nedelja naj nam pomaga k streznitvi in resničnemu veselju. Misijonar ne gleda na statistiko, ampak vidi obraz konkretnega človeka. Ne ozira se nazaj. Zagrenjenim ljudem se ne bo nihče pridružil.

Današnje razmere so velika priložnost. Živimo v kulturi, ki zelo poudarja, da je treba nekaj doseči. Že od vrtca in šole  naprej se bremenimo s tem, kaj bomo veljali pred drugimi. Na koncu počitnic je pomembno, kje smo bili, kaj smo si privoščili. V šoli in na delu pa to, kakšne rezultate dosegamo in kakšni smo videti. Vse to je skrito v prošnji, da bi sedeli na »desnici in levici«. In v tem vzdušju kristjani imamo kaj pokazati. Nekaj drugega. Nekaj, kar ne kaže nase, temveč na drugega.

In kako naj postanemo spet sol? Tako, da spet začnemo zares živeti z Bogom. On nas že pripravlja na čase, ko bomo spet sol in kvas. In to je nekaj lepega! Misijon nas kliče: pojdite ven, ven iz stare miselnosti, v življenje, ki je drugačno. To življenje se pokaže sámo, brez reklame.

župnik

 

* Prim. B. Rustja, Zgodbe kažejo novo pot, Ognjišče, Koper 2018.

Arhiv oznanil ...

 

Ni mogoče živeti na poskus, ni mogoče umreti na poskus, ni mogoče ljubiti na poskus.

sv. Janez Pavel II.   vir...

Povečaj

Logotip svetega leta

 

 

 

 

Logotip jubilejnega leta usmiljenja

Logotip za izredno sveto leto usmiljenja je izdelal p. Marko Ivan Rupnik DJ.

Logotip je narejen kot stilizacija vstalega Kristusa, ki se mogočno spušča v predpekel, v kraljestvo smrti, da bi našel izgubljenega Adama in Evo. Podoba je teološko večplastna in se navdihuje ob številnih patrističnih besedilih, predvsem pri poeziji sv. Efrema Sirskega.

Gre za eno najbolj razširjenih velikonočnih podob prvega tisočletja, ki jo najdemo, med drugim, na grobu sv. Cirila v Rimu. Na njej se v velikonočni skrivnosti razodeva izpolnitev učlovečenja, ki za človeka pomeni odrešenje. Kristus vzame nase vso človeško naravo in zato ne vstane od mrtvih sam, temveč z vsem človeštvom, z Adamom. Preko svojega izpraznjenja (kenoze), trpljenja in smrti se Božji Sin poistoveti z mrtvim Adamom, da bi lahko vstopil v njegov grob. Kot vstali Gospod prebije zapahe vhoda v kraljestvo smrti in jih zmagovalno pohodi. Hudič se je namreč posluževal strahu pred smrtjo, da bi človeka obdržal v suženjstvu greha, Kristus pa te zapahe prevrne, tako da se za nas razodenejo kot pot v življenje.

Prizor sovpada s podobo Dobrega pastirja, ki gre iskat izgubljeno ovco in si jo naloži na ramena z vso očetovsko ljubeznijo. Ta izgubljena ovca je Adam, ki se je zaradi greha skril pred Bogom in se zatekel v grob. Kristus pa se kot Dobri pastir napoti za to ovco, se pravi za mrtvim človekom, najde ga v grobu, ga obudi in vzame na ramena, da ga povede k Očetu. Oče je namreč tako vzljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi našel upornega, izgubljenega, mrtvega človeka. Usmiljeni Oče želi, da se Sin dotakne mrtvega človeškega mesa z Očetovo ljubeznijo, ki more prav tega človeka obuditi in preobraziti v Božjega otroka. Ko se človeka dotakne Božje usmiljenje, se njegovo življenje spremeni.

Tako pride do srečanja med Adamom in novim Adamom, Kristusom. Bližina obličij želi izraziti prav usmiljenje Boga Očeta, ki pošlje svojega Sina, da bi bil kot človek solidaren z vsakim človekom, da bi ga odrešil in prenovil. Zato se tudi njuna pogleda srečata oziroma postaneta eno samo oko. Bog se v svojem Sinu privadi gledati tudi z Adamovim očesom in Adam se zaradi prejetega usmiljenja nauči gledati sebe, druge in svet z Božjimi očmi. Adam odkrije svojo podobnost z novim Adamom, z Gospodom. Stari Adam je odrešen, ker v novem Adamu odkrije Očetovo usmiljenje. Vsak človek tako v Kristusu odkrije svojo človeškost, svojo poklicanost, saj v Njegovem pogledu zre Očetovo ljubezen.

Ta prizor je obdan z modrim svetlobnim sijem, ki se v koncentričnih krogih razvije v vse temnejšo modrino. S tem je na eni strani poudarjena temina oblasti smrti, se pravi noč greha, ki jo Kristusova luč razkroji. Po drugi strani pa je prav zaradi simbolne polkrožne oblike izpostavljena tudi skrivnost neprodorne Božje ljubezni, ki se je razodela v Kristusovi božje-človeškosti. Ta ljubezen nam je blizu kot Očetovo usmiljenje, obenem pa se skriva v nedoumljivih globinah Svete Trojice.

Na levi strani logotipa je napis: "Usmiljeni kakor Oče".

Pripravila Nataša Govekar, Centro Aletti, Rim