Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Tisti čas sta Zebedejeva sinova Jakob in Janez stopila k Jezusu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?
(Mr 10,35—38)

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Jer 31,7–9
2. berilo Heb 5,1–6
evangelij: Mr 10,46–52

 

 

 

 

Ne vesta, kaj prosita

Posoda je bila polna bele, bleščeče soli. Ko je gospodinja vzela v roke solnico, je bila sol zelo zadovoljna in ponosna. Nekega dne pa je pomislila: »Zakaj pri mizi nihče nikoli ne reče 'Kako dobra sol!' Vsi govorijo samo 'kako dobro meso', 'kako dobra juha!' Postala je žalostna.

Nekoč pa je gospodinja v naglici pozabila jed osoliti. Pri mizi je bilo vse narobe. »Kakšno pa je danes kosilo!« se je jezil oče. »Brez okusa,« je dejal sin in šel od mize. »Nisem lačna,« je bila kratka hčerka. Tedaj se je mama udarila po čelu: »O joj, sol! Pozabila sem soliti …« »Če manjka sol, manjka vse,« je sklenila hčerka.

Misijon pomeni, da me kot kristjana nekdo pošilja. Kristjan sem, ko sem sol zemlje in luč sveta. In kaj je nasprotje tega? Kristjan, ki hoče »priti dobro skozi«. Kristjan, ki hoče nekaj doseči, postati. Jakob in Janez prosita: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Mi Jezusa tega ne prosimo naravnost, lahko pa s tako prošnjo živimo. Pomislimo, koliko primerjanja je med nami! To je čisto nasprotje misijona.

Ni treba, da je veliko soli. Toda, če je ni več, gredo ljudje od mize. Živeli smo v časih, ko smo bili kristjani kar v večini, na papirju celo 73 odstotkov. Toda soli se ne da izmeriti. Sol gre med ljudi in daje okus življenju.
Misijonska nedelja naj nam pomaga k streznitvi in resničnemu veselju. Misijonar ne gleda na statistiko, ampak vidi obraz konkretnega človeka. Ne ozira se nazaj. Zagrenjenim ljudem se ne bo nihče pridružil.

Današnje razmere so velika priložnost. Živimo v kulturi, ki zelo poudarja, da je treba nekaj doseči. Že od vrtca in šole  naprej se bremenimo s tem, kaj bomo veljali pred drugimi. Na koncu počitnic je pomembno, kje smo bili, kaj smo si privoščili. V šoli in na delu pa to, kakšne rezultate dosegamo in kakšni smo videti. Vse to je skrito v prošnji, da bi sedeli na »desnici in levici«. In v tem vzdušju kristjani imamo kaj pokazati. Nekaj drugega. Nekaj, kar ne kaže nase, temveč na drugega.

In kako naj postanemo spet sol? Tako, da spet začnemo zares živeti z Bogom. On nas že pripravlja na čase, ko bomo spet sol in kvas. In to je nekaj lepega! Misijon nas kliče: pojdite ven, ven iz stare miselnosti, v življenje, ki je drugačno. To življenje se pokaže sámo, brez reklame.

župnik

 

* Prim. B. Rustja, Zgodbe kažejo novo pot, Ognjišče, Koper 2018.

Arhiv oznanil ...

 

Ni mogoče živeti na poskus, ni mogoče umreti na poskus, ni mogoče ljubiti na poskus.

sv. Janez Pavel II.   vir...

Povečaj

Navade utelešajo Kristusa

PredogledPriponkaVelikost
Navade-na primer....pdf228.34 KB

Advent 2015 – drobne kšččanske navade

Letos bomo za simbol vzeli stopala. Vabljeni, da na papirnato stopalo, ki bo na voljo v cerkvi, napišete vsaj eno drobno krščansko navado, ki jo želite doma vpeljati ali jo še bolj zavestno živeti (nekaj možnosti za pomoč). Na stopalo napišemo navado s svojimi besedami. Med devetdnevnico jih prinašamo v cerkev na kraj, kjer bodo stale jaslice.

 

 

To so drobne navade, ki pomagajo, da se Jezusovo življenje uteleša v naših vsakdanjih bojih. Ko veliko razmišljamo o muslimanih, se lahko zamislimo, kako oni skrbijo za drobne navade. Mi tega ne delamo zaradi poudarka na zunanjosti, ampak zaradi Boga, ki se je utelesil.

Na primer:

Prostor:
v glavni prostor bomo postavili križ, sveto znamenje;
Sveto pismo bomo dali na polico, k časopisom, daljincu  blagoslovljeno vodo ob vratih, namestili bomo kropilček k vratom spalnice;
Ob svetih časih (advent, post, velika noč) bomo imeli v dnevnem prostoru znamenje;
v spalnico ali umivalnico bom postavil znamenje listek, ki me bo spomnil, da začnem dan z jutranjo molitvijo;
na sveti večer bomo s kadilom in blagoslovljeno vodo blagoslovili prostore doma; 
»hladilnik« bomo lepili listke z »dobrimi novicami« (kaj sem danes dobrega slišal, doživel) …

Fant in dekle:
na zmenku si bova izmenjala blagoslov (križek);
skupaj moliva;
v času skupne hoje bova naredila preprosto zaroko (blagoslov para) …

Mož in žena:
odslej bova namenoma uporabljala trojček papeža Frančiška: besede prosim, hvala, oprosti;
Če dan si bova poslala SMS »Bog naj te varuje.« »S tabo sem« …;
Moža/ženo bom odslej zavestno pričakal/a z majhnim nasmehom;
določila si bova trenutke, ko moliva samo midva brez otrok;
enkrat na leto bova naročila sveto mašo za žive ali pokojne v družini;
zjutraj preden se razideva se blagosloviva s križem na čelo;
k maši bova šla skupaj in se usedla skupaj;
enkrat na mesec si bova vzela »zmenek«, čas samo za naju (vsak mesec eden poskrbi za to) …

Ko bodo otroci začeli odhajati, bova zavestno obnovila navade, ki sva jih imela prej.

Starši in otroci:
preden zarežemo nov hlebec/štruco kruha, naredimo z nožem čezenj znamenje križa;
umestili bomo versko znamenje v otrokovo sobo;
jed bomo blagoslovili vsaj s križem;
pri kupnem obedu odslej kratka molitev (npr. vsak teden drugi dežuren);
molil bom ob majhnem otroku – vsak dan, tudi če ne razume;
brali bomo SP zgodbe in pripovedi z nabožno vsebino;
otroka bomo večkrat pokrižali (zjutraj, zvečer, ob odhodu);
ko bo otrok začel dvomiti in se upirati, bomo mirno vztrajali pri navadah (čeprav brez sile, z odločnostjo);
ob nedeljah ne bomo več delali, kar ni nujno;
Ob prihodih in odhodih se bomo pozdravili;
pogosteje bomo uporabljali slovenske pozdrave »zbogom«, »bogdaj«, »dober dan«;
»sem s tabo« … (seveda z domačim narečjem) …

Zakaj, čemu? ...
Navade niso namenjene temu, da bi vero živeli le »iz navade«, le  »na zunaj«. Nasprotno. Navade nam pomagajo, da svojo vero lažje živimo. Nismo vedno enako spočiti, dobre volje, včasih dvomimo, drugič smo navdušeni, spet drugič se nam upira … V domačem okolju imajo navade globljo razsežnost, ker se dogajajo v okolju ljubezni in sprejetosti. Po drobnih navadah pa se Jezus med nami čisto zares uteleša. Njegovo življenje od znotraj deluje v nas.