Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Heród četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Iturěje in Trahonítide ter Lizánija četrtni oblastnik Abilene in ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa, je v puščavi prišla Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu. Prehodil je vso jórdansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov.
Lk 3.1–3

Odlomki Božje besede
na tretjo adventno nedeljo
1. berilo: Sof 3,14–18a
2. berilo: Flp 4,4–7
evangelij: Lk 3,10–18

 

 

 

 

Ko vse govori proti

Neki kralj je moral malo pred svojo poroko nenadno odpotovati. Minevali so dnevi in tedni in leta, a glasu o njem ni bilo. Zaročenka ga je čakala. Ni izgubila upanja. Nekatere prijateljice so ji s hlinjenim sočutjem govorile: »Nesrečnica. Kaže, da je tvoj dragi nate popolnoma pozabil.« Besede so jo bolele in večkrat se je potem v samoti zjokala.

Po enem takih težkih dni je šla spet brat njegovo zadnje pismo. V njem ji je obljubil, da ji bo vedno ostal zvest. Besede so pomirile njeno srce in njen duh je ostal spokojen. Odločila se je in potrpežljivo čakala. Čez leta se je kralj res vrnil. Začudeno je vprašal bodočo ženo: »Kako je mogoče, da si mi tako dolgo ostala zvesta?« »Kralj moj,« mu reče, »imela sem tvoje pismo in verjela sem ti.«

Lepa pravljica pač, porečete. In vendar je to zgodba življenja med nami. Nekateri so življenje raje vzeli v svoje roke in si začeli graditi bolj zanesljivo kraljestvo, čemu bi izgubljali čas …

Z vero je podobno, kot je z ljubeznijo med možem in ženo. Hočem imeti vsaj nekaj od svojega življenja, ko me že zaveza z njim ali njo več ne izpolnjuje. Nekateri pa na sebi doživljajo boleče opazke, hlinjene izraze vernosti, tudi jok, pomisleke in razočaranja. Vendar gredo še enkrat prebrat pismo. In njegova beseda se dotakne srca in duh najde drugačen mir. Upanje se začenja porajati, ne veš, kako, in prav, ko ti vse okoli tebe govori proti. To ni mir, ki te pusti na kavču. To je mir, ki te spravi na pot. Vera je pot!

Znova te vabim na pot. Ne išči več takojšnjih rešitev. To je smisel adventa. Ne delaj več načrtov, kakšen želiš postati in se spremeniti za letošnje praznike niti za čas po misijonu. Pusti, da se ljubezen prečiščuje. Pusti, da te Gospod preseneti. Ne veš, zakaj je moral oditi za toliko časa. Ne veš, zakaj te je pustil čakati. Toda napisal ti je pismo.

Zanimivo je, kako evangelist ob nastopu Janeza Krstnika našteva najprej nekatere oblastnike, vplivneže, velike duhovnike. Ti so raje vzeli življenje v svoje roke. K Jordanu pa prihajajo tisti, ki se jim zdi, kakor da se jim življenje ni uresničilo. Zdi se jim, kakor da svet obvladujejo drugi. Toda pripravljeni so stopiti na pot. Zato se Kristus ni pojavil na televiziji, na javnih soočenjih, na univerzah, niti v templju. Jezus začenja pot med tistimi, ki niso nehali ljubiti in upati. Naj te ne zapelje navidezna moč okolice. Zdi se, kot da ima moč. Toda življenja ne more dati. Vendar sredi puščave teče Jordan, tam je življenje, tam je glas vpijočega v puščavi. Zato se ne boj, če ni vse tako, kot si pričakoval. Pojdi še enkrat brat pismo.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Božji služabnik ne more spoznati, kolikšno potrpežljivost in ponižnost ima v sebi, dokler mu gre vse po volji.

sv. Frančišek Asiški  vir ...

Povečaj

Navade utelešajo Kristusa

PredogledPriponkaVelikost
Navade-na primer....pdf228.34 KB

Advent 2015 – drobne kšččanske navade

Letos bomo za simbol vzeli stopala. Vabljeni, da na papirnato stopalo, ki bo na voljo v cerkvi, napišete vsaj eno drobno krščansko navado, ki jo želite doma vpeljati ali jo še bolj zavestno živeti (nekaj možnosti za pomoč). Na stopalo napišemo navado s svojimi besedami. Med devetdnevnico jih prinašamo v cerkev na kraj, kjer bodo stale jaslice.

 

 

To so drobne navade, ki pomagajo, da se Jezusovo življenje uteleša v naših vsakdanjih bojih. Ko veliko razmišljamo o muslimanih, se lahko zamislimo, kako oni skrbijo za drobne navade. Mi tega ne delamo zaradi poudarka na zunanjosti, ampak zaradi Boga, ki se je utelesil.

Na primer:

Prostor:
v glavni prostor bomo postavili križ, sveto znamenje;
Sveto pismo bomo dali na polico, k časopisom, daljincu  blagoslovljeno vodo ob vratih, namestili bomo kropilček k vratom spalnice;
Ob svetih časih (advent, post, velika noč) bomo imeli v dnevnem prostoru znamenje;
v spalnico ali umivalnico bom postavil znamenje listek, ki me bo spomnil, da začnem dan z jutranjo molitvijo;
na sveti večer bomo s kadilom in blagoslovljeno vodo blagoslovili prostore doma; 
»hladilnik« bomo lepili listke z »dobrimi novicami« (kaj sem danes dobrega slišal, doživel) …

Fant in dekle:
na zmenku si bova izmenjala blagoslov (križek);
skupaj moliva;
v času skupne hoje bova naredila preprosto zaroko (blagoslov para) …

Mož in žena:
odslej bova namenoma uporabljala trojček papeža Frančiška: besede prosim, hvala, oprosti;
Če dan si bova poslala SMS »Bog naj te varuje.« »S tabo sem« …;
Moža/ženo bom odslej zavestno pričakal/a z majhnim nasmehom;
določila si bova trenutke, ko moliva samo midva brez otrok;
enkrat na leto bova naročila sveto mašo za žive ali pokojne v družini;
zjutraj preden se razideva se blagosloviva s križem na čelo;
k maši bova šla skupaj in se usedla skupaj;
enkrat na mesec si bova vzela »zmenek«, čas samo za naju (vsak mesec eden poskrbi za to) …

Ko bodo otroci začeli odhajati, bova zavestno obnovila navade, ki sva jih imela prej.

Starši in otroci:
preden zarežemo nov hlebec/štruco kruha, naredimo z nožem čezenj znamenje križa;
umestili bomo versko znamenje v otrokovo sobo;
jed bomo blagoslovili vsaj s križem;
pri kupnem obedu odslej kratka molitev (npr. vsak teden drugi dežuren);
molil bom ob majhnem otroku – vsak dan, tudi če ne razume;
brali bomo SP zgodbe in pripovedi z nabožno vsebino;
otroka bomo večkrat pokrižali (zjutraj, zvečer, ob odhodu);
ko bo otrok začel dvomiti in se upirati, bomo mirno vztrajali pri navadah (čeprav brez sile, z odločnostjo);
ob nedeljah ne bomo več delali, kar ni nujno;
Ob prihodih in odhodih se bomo pozdravili;
pogosteje bomo uporabljali slovenske pozdrave »zbogom«, »bogdaj«, »dober dan«;
»sem s tabo« … (seveda z domačim narečjem) …

Zakaj, čemu? ...
Navade niso namenjene temu, da bi vero živeli le »iz navade«, le  »na zunaj«. Nasprotno. Navade nam pomagajo, da svojo vero lažje živimo. Nismo vedno enako spočiti, dobre volje, včasih dvomimo, drugič smo navdušeni, spet drugič se nam upira … V domačem okolju imajo navade globljo razsežnost, ker se dogajajo v okolju ljubezni in sprejetosti. Po drobnih navadah pa se Jezus med nami čisto zares uteleša. Njegovo življenje od znotraj deluje v nas.