Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.
Mr 4,26–29

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Iz 49,1–6
2. berilo: Apd 13,22–26
evangelij: Lk 1,57–66.80

 

 

 

Naše ali Božje delo

Sveta mati Terezija je govorila svojim sestram: Nikoli ne smemo misliti, da je kdorkoli od nas nenadomestljiv. Bog ima svoja pota in sredstva. Morda dopusti, da gre narobe vse, kar stori zelo nadarjena in sposobna sestra. Bog gleda samo na njeno ljubezen. Sestra se lahko izčrpa, celo uniči s svojim delom, toda vse je brez koristi, dokler njeno delo ni prežeto z ljubeznijo. Bog ne potrebuje njenega dela. Bog je ne bo vprašal, koliko knjig je prebrala, koliko čudežev je storila, marveč jo bo vprašal, če je storila najboljše, kar je mogla, iz ljubezni do njega …«

»Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.« To, da Bog ne potrebuje našega dela, ne pomeni, da smo lenuhi. Tudi ne pomeni, da se v veri začnemo prepuščati našim trenutnim občutkom, saj »zemlja sama od sebe poraja«. Nasprotno. Kmet je povezan z zemljo in zato mora še kako delati. Vendar svojega dela nima vedno pod kontrolo. Uči se sprejemati, kar prinesejo razmere.

Dve skušnjavi sta za kristjana: Prva, da bi postal len in bi se njegova njiva zarasla v plevel. Druga, da bi njegova vera počasi postala njegovo in ne več Božje delo. Ena skrajnost pelje v drugo. Majhno seme Božjega kraljestva govori, da je treba le z ljubeznijo skrbeti za rastočo rastlino. Rastlina ne bo ostala za vedno. Prišel bo srp. Ostalo bo tisto, kar je namenjeno za sad. To pa ni naš dosežek.

Lahko smo zelo zaposleni in veliko »naredimo za Boga«. Vendar če ne damo prostor tišini, da bi zares prisluhnili Božji besedi, ostane le naše delo. Od takega krščanstva je človek utrujen in ni čudno, da se mora poleti od tega odpočiti. Način življenja nas danes sprašuje: Ali te življenje z Jezusom utruja ali ti daje počitek?

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

Upam, da ne darujete le tistih stvari, ki jih imate v izobilju. Da bo imelo vaše darilo vrednost pred Bogom, morate dati kaj vrednega, morate se žrtvovati, biti brez česa, kar imate radi.

sv. mati Terezija   vir...

Povečaj

ŠLI SMO OBISKAT „PERKMANDELCA“

Vsega lepega je enkrat konec. Zato smo v soboto 24. maja pripravili končni izlet za vse otroke iz programa Popoldan na Cesti. Ker program izvajamo na 8 različnih lokacijah (Cesta pri Ajdovščini, Ajdovščina, Kamnje, Pivka, Ilirska Bistrica, Vrhpolje pri Vipavi, v Vipavi in na Slapu pri Vipavi) se je izleta udeležilo 72 otrok, njihovih staršev in prostovoljcev, ki so tekom celega šolskega leta pomagali pri pripravi in izvedbi programa. 

Začeli smo v zgodnjih dopoldanskih urah, ko smo se vsi skupaj dobili na avtobusni postaji v Ajdovščini. Pot smo nadaljevali do Idrije, kjer so nas prijazno sprejeli vodiči pred vhodom v Antonijev rov. Najprej smo si ogledali kratki film, kjer nam je škrat „Perkmandelc“ predstavil zgodovino živega srebra in ostale rude. Po skupinah po 15 udeležencev smo nato odšli v rov. Predstavitev rova je bila za otroke nekaj zelo zanimivega. Skozi zgodovino rudnika smo videli različne vloge rudarjev. Predstavitev je bila zelo doživeto izpeljana, saj so nas ves čas spremljali razni zvočni in svetlobni efekti in seveda trkanje škrata. Za nekatere otroke je bil to malce strašljiv občutek, saj se je marsikateri otrok bal, da bo škrata srečal kje na poti. Po končanem ogledu smo vsi skupaj odšli na ogled naravnega kraškega Divjega jezera. Največje veselje pa so doživeli na kopališču ob Beli, kjer so se skoraj vsi vrgli v ledeno mrzlo Belo, naj poudarim, da nihče od otrok ni imel s sabo ne kopalk, ne brisače. Dan je zelo hitro minil in že je bil čas, da se vrnemo nazaj v dolino. Glede na odzive otrok in njihovih staršev, se jim je izlet zdel zelo zanimiv in poln novih doživetij. Mi pa smo se oddahnili, da je dan minil brez zapletov, za kar smo se vsi skupaj zahvalili našemu edinemu Vodji, ki nam je pomagal, da smo se srečno in varno pripeljali nazaj domov.

Ob tej priliki bi se rada zahvalila našim zvestim donatorjem, ki nam vsako leto pomagajo pri pripravi izleta. To sta Fructal iz Ajdovščine in pekarna Brumat iz Nove Gorice. Hvala za vašo nesebično pomoč.

Verjamemo, da bomo z enakim veseljem in enakim zadovoljstvom izpeljali tudi poletni tabor v Soči, ki je pred nami. V dobro otrok in v zadovoljstvo njihovim staršem se bomo tudi naprej trudili, da otrokom omogočimo lepo otroštvo brez skrbi in polno lepih doživetij.

Veliko lepega nas še čaka ...

Tatjana Rupnik