Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

 In Peter ga je potegnil k sebi in ga začel grajati. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in pograjal Petra: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.
Mr 8,32–35

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Mdr 2,12.17–20
2. berilo: Jak 3,16 – 4,3
evangelij: Mr 9,30–37

 

 

 

Za menoj

Svetemu škofu Martinu se je nekoč prikazal hudič, ki si je privzel podobo in obleko Kristusa. Začel ga je hvaliti, kako dober in uspešen svetnik je. Toda sveti Martin ga je hitro razkrinkal: »Ti nisi Kristus.« »Kako da ne? Kristus sem, ki te je odrešil in ti hoče dobro.« »Nisi! Lažeš in se pretvarjaš.« »Kako lahko rečeš kaj takega, mar me ne vidiš, da sem res Kristus?«  »Nisi Kristus, ker na tvojem telesu ni ran.« »Motiš se. Mar ne veš, da sem vstal od mrtvih in ran ni več?« »Ravno zato nisi pravi Kristus. Vstali Kristus ima pravo telo in na njegovem telesu so še vedno rane, poveličane rane.« Satan je bil razkrinkan in se je pobral ...

Tako kakor vstalega Kristusa lahko prepoznamo tudi njegovo Cerkev. Cerkev, ki je le duhovna, popolna, brez telesa in brez ran, ni resnična Cerkev. In hudič bi tudi danes rad predstavil tako Cerkev. Edino resnične Cerkve se namreč zares boji. Kajti njegovo telo smo. Krstiti se pa dajo takšni in drugačni. V cerkev hodimo takšni in drugačni.  Vodijo jo takšni in drugačni. A še vedno smo Cerkev, njegovo pravo vstalo telo.

Kristus se je poročil s Cerkvijo in z njo postal eno telo (celo meso), tako kot se mož poroči z ženo in z njo postane eno telo. Na začetku ima o njej svoje predstave, z leti jo lahko vzljubi takšno, kakršna je, polna pomanjkljivosti. Enako je z našo ljubeznijo do Cerkve.

Učenec Peter, vedno poln idej, hoče Kristusa poučiti. Ne more še sprejeti poraza, ki ga je Jezus napovedal. »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« (Mt 16,22). Peter vidi pred seboj človeško popolno Cerkev. Takšno, kakršno želi hudič. Kajti taka Cerkev ne potrebuje Kristusa, lahko deluje sama in kaže svojo popolnost, misleč, da bo s tem kazala na Boga. Takšni kristjani ne hodijo za Kristusom, ampak pred njim. Zato je Jezus tako nerazumljivo odločen: »Poberi se, za menoj, Satan!«

Mar ne sporoča Kristus danes tudi nam enako: »Za menoj!« Ne začni hoditi pred menoj. Tudi danes bi mnogi radi Cerkev po svoji predstavi in meri. Nekateri bi na drugi strani še kar naprej prikrivali njena sprevržena dejanja in jih zanikali: »To se ti nikakor ne sme zgoditi.« In tudi danes nekateri raje odidejo, kot so odšli učenci, kot je najbolj kruto odšel Juda Iškarijot. Kot so odšli zeloti, ker jih je Jezus politično razočaral in ni podprl njihove stranke.

Resnično Cerkev prepoznamo po tem, da ima rane. In samo taka, ranjena – Božja Cerkev – lahko razume človeka, ki je danes potolčen in v stiski. Peter je šele pozneje razumel, da bo Jezusov uspeh zelo drugačen od njegove predstave. In razumel je, da verovati pomeni hoditi za Kristusom.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Poznam moč, ki jo ima pokorščina, da naredi lahke stvari, ki se na prvi pogled zdijo nemogoče.

sv. Terezija Avilska   Vir...

Povečaj

ŠLI SMO OBISKAT „PERKMANDELCA“

Vsega lepega je enkrat konec. Zato smo v soboto 24. maja pripravili končni izlet za vse otroke iz programa Popoldan na Cesti. Ker program izvajamo na 8 različnih lokacijah (Cesta pri Ajdovščini, Ajdovščina, Kamnje, Pivka, Ilirska Bistrica, Vrhpolje pri Vipavi, v Vipavi in na Slapu pri Vipavi) se je izleta udeležilo 72 otrok, njihovih staršev in prostovoljcev, ki so tekom celega šolskega leta pomagali pri pripravi in izvedbi programa. 

Začeli smo v zgodnjih dopoldanskih urah, ko smo se vsi skupaj dobili na avtobusni postaji v Ajdovščini. Pot smo nadaljevali do Idrije, kjer so nas prijazno sprejeli vodiči pred vhodom v Antonijev rov. Najprej smo si ogledali kratki film, kjer nam je škrat „Perkmandelc“ predstavil zgodovino živega srebra in ostale rude. Po skupinah po 15 udeležencev smo nato odšli v rov. Predstavitev rova je bila za otroke nekaj zelo zanimivega. Skozi zgodovino rudnika smo videli različne vloge rudarjev. Predstavitev je bila zelo doživeto izpeljana, saj so nas ves čas spremljali razni zvočni in svetlobni efekti in seveda trkanje škrata. Za nekatere otroke je bil to malce strašljiv občutek, saj se je marsikateri otrok bal, da bo škrata srečal kje na poti. Po končanem ogledu smo vsi skupaj odšli na ogled naravnega kraškega Divjega jezera. Največje veselje pa so doživeli na kopališču ob Beli, kjer so se skoraj vsi vrgli v ledeno mrzlo Belo, naj poudarim, da nihče od otrok ni imel s sabo ne kopalk, ne brisače. Dan je zelo hitro minil in že je bil čas, da se vrnemo nazaj v dolino. Glede na odzive otrok in njihovih staršev, se jim je izlet zdel zelo zanimiv in poln novih doživetij. Mi pa smo se oddahnili, da je dan minil brez zapletov, za kar smo se vsi skupaj zahvalili našemu edinemu Vodji, ki nam je pomagal, da smo se srečno in varno pripeljali nazaj domov.

Ob tej priliki bi se rada zahvalila našim zvestim donatorjem, ki nam vsako leto pomagajo pri pripravi izleta. To sta Fructal iz Ajdovščine in pekarna Brumat iz Nove Gorice. Hvala za vašo nesebično pomoč.

Verjamemo, da bomo z enakim veseljem in enakim zadovoljstvom izpeljali tudi poletni tabor v Soči, ki je pred nami. V dobro otrok in v zadovoljstvo njihovim staršem se bomo tudi naprej trudili, da otrokom omogočimo lepo otroštvo brez skrbi in polno lepih doživetij.

Veliko lepega nas še čaka ...

Tatjana Rupnik