Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Tisti čas sta Zebedejeva sinova Jakob in Janez stopila k Jezusu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?
(Mr 10,35—38)

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Jer 31,7–9
2. berilo Heb 5,1–6
evangelij: Mr 10,46–52

 

 

 

 

Ne vesta, kaj prosita

Posoda je bila polna bele, bleščeče soli. Ko je gospodinja vzela v roke solnico, je bila sol zelo zadovoljna in ponosna. Nekega dne pa je pomislila: »Zakaj pri mizi nihče nikoli ne reče 'Kako dobra sol!' Vsi govorijo samo 'kako dobro meso', 'kako dobra juha!' Postala je žalostna.

Nekoč pa je gospodinja v naglici pozabila jed osoliti. Pri mizi je bilo vse narobe. »Kakšno pa je danes kosilo!« se je jezil oče. »Brez okusa,« je dejal sin in šel od mize. »Nisem lačna,« je bila kratka hčerka. Tedaj se je mama udarila po čelu: »O joj, sol! Pozabila sem soliti …« »Če manjka sol, manjka vse,« je sklenila hčerka.

Misijon pomeni, da me kot kristjana nekdo pošilja. Kristjan sem, ko sem sol zemlje in luč sveta. In kaj je nasprotje tega? Kristjan, ki hoče »priti dobro skozi«. Kristjan, ki hoče nekaj doseči, postati. Jakob in Janez prosita: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Mi Jezusa tega ne prosimo naravnost, lahko pa s tako prošnjo živimo. Pomislimo, koliko primerjanja je med nami! To je čisto nasprotje misijona.

Ni treba, da je veliko soli. Toda, če je ni več, gredo ljudje od mize. Živeli smo v časih, ko smo bili kristjani kar v večini, na papirju celo 73 odstotkov. Toda soli se ne da izmeriti. Sol gre med ljudi in daje okus življenju.
Misijonska nedelja naj nam pomaga k streznitvi in resničnemu veselju. Misijonar ne gleda na statistiko, ampak vidi obraz konkretnega človeka. Ne ozira se nazaj. Zagrenjenim ljudem se ne bo nihče pridružil.

Današnje razmere so velika priložnost. Živimo v kulturi, ki zelo poudarja, da je treba nekaj doseči. Že od vrtca in šole  naprej se bremenimo s tem, kaj bomo veljali pred drugimi. Na koncu počitnic je pomembno, kje smo bili, kaj smo si privoščili. V šoli in na delu pa to, kakšne rezultate dosegamo in kakšni smo videti. Vse to je skrito v prošnji, da bi sedeli na »desnici in levici«. In v tem vzdušju kristjani imamo kaj pokazati. Nekaj drugega. Nekaj, kar ne kaže nase, temveč na drugega.

In kako naj postanemo spet sol? Tako, da spet začnemo zares živeti z Bogom. On nas že pripravlja na čase, ko bomo spet sol in kvas. In to je nekaj lepega! Misijon nas kliče: pojdite ven, ven iz stare miselnosti, v življenje, ki je drugačno. To življenje se pokaže sámo, brez reklame.

župnik

 

* Prim. B. Rustja, Zgodbe kažejo novo pot, Ognjišče, Koper 2018.

Arhiv oznanil ...

 

Ni mogoče živeti na poskus, ni mogoče umreti na poskus, ni mogoče ljubiti na poskus.

sv. Janez Pavel II.   vir...

Povečaj

Bojan in Sara Doljak

 

SARA IN BOJAN DOLJAK MED NAMI

»Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru!« S tem nas sporočilom bosta v soboto nagovorila Bojan in Sara Doljak. Živita v Logatcu, Bojan je po rodu iz Grgarja. Lepo vabljeni ne samo poročeni, ampak vsi starši in drugi  v soboto, 14. januarja, ob 18. uri v župnijsko dvorano v Kamnjah. Povej naprej in povabi še prijatelje.

KDO STA BIJAN IN SARA?

Sva popolnoma običajen zakonski par. Najina poroka je bil mejnik, a pravi smisel najinega skupnega življenja sva spoznala kasneje. Najin odnos je vzklil iz razposajene zaljubljenosti in (še vedno) zori v zrelo ljubezen. Spoznavava, da nisva skupaj slučajno, ampak da sva si prav midva namenjena in drug drugemu podarjena. A ni bilo vedno tako. V najin odnos se je začela od kdo ve kod postopno plaziti vedno večja odtujenost. Dnevne obveznosti in pomanjkanje pogovora so nama speljale začetniško harmonijo in potrpežljivost. Še preden so prišle preizkušnje (nezmožnost takojšnje zanositve, smrt najbližjih, bolezen) sva iskala smerokaz, ki bi naju popeljal varno mimo prepadov življenja.

Našla sva skalo, na kateri sva začela zares zidati najin dom. Odkrila sva varno zavetje, kamor se lahko zatečeva, kadar zunaj (in notri) divja nevihta. Šele sedaj veva, da ni dovolj, če se lahko zaneseva drug na drugega, ampak da (se) zaupava Tistemu, po čigar volji sva skupaj. Sedaj ni najin cilj le, da (pre)živiva skupaj - ampak, da zaživiva in letiva na krilih Božje ljubezni. Živeti odnos v zakonski zvezi - za zmeraj, do zadnjega vdiha - je odločitev slehernega novega jutra posebej. Odločitev pa ni dovolj. Nečemu Večjemu od naju morava pustiti, da se dotakne najinih src. Vsak dan znova prepoznavava priložnosti, da prav skozi zakonski odnos postajava boljša človeka. Trudiva se, da bi čim več takšnih priložnosti tudi izkoristila.

Na naslovu najinih src ima Stvarnik sedaj prijavljeno stalno bivališče in od takrat je vsaka najina minuta praznik, za kar se vsakič znova zahvaljujeva. Ničesar (razen najina sebičnost) ga ne more več izseliti. Lepo je biti skupaj kljub najinim nepopolnostim in pomanjkljivostim. Zavestno, ne zgolj "po sili razmer", se sprejemava takšna kot sva. Zares imeti rad in spoštovati vključuje tudi odprte oči za stiske sozakonca. Lepo je biti prepleten v dobrem in slabem. Lepo je biti eno. Lepo je biti trojna vrvica.

Hvala Gospodu, ker nama daje milost učiti se. Tako kot slehernemu posamezniku in paru. Danes sva prepričana, da so pred nama še najini najboljši dnevi. Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru.

Sara in Bojan Doljak