Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

»Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.«
Jn 6,53–56

Odlomki Božje besede na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Joz 24,1–2.15–18
2. berilo: Ef 5,21–32
evangelij: Jn 6,60–69

 

 

 

 

Bog ni božiček

Neki oče je odhajal iz nakupovalnega središča s polno trobo nakupljenih reči. Za njim je hodil šestletni sin. Videti je bil slabe volje in žalosten. Oče mu je rekel: »Kaj bi še rad? Kupil sem ti risalni blok, kupil sem ti čopiče, odišavljeno radirko. Kupil sem ti bombone in žvečilne gumije. Kaj bi še rad?!«
»Primi me za roko,« je dejal otrok.*

Bog je Oče. Drugačen je. In zgodi se, da smo v trgovini z njim ravno na nasprotni strani. Mi imamo polne roke, on pa si želi dotika z roko. Pomislimo, kolikokrat Boga presojamo po tem, kaj nam bo dal. Ko gre nekaj narobe, pomislimo, zakaj je nam je to dopustil, kje morda nismo bilo dovolj dobri, da se nam je to zgodilo. Kakor tisti oče v trgovini mislimo, da nam bodo darovane stvari pregnale žalost.

Ali torej od Boga pričakujemo nagrado ali kruh? Začelo se bo »šolsko« leto. Mnogi bodo pomislili, kaj vse bo spet treba narediti za vero, za Boga, Cerkev … Spet bodo urniki in odmerjanje časa. Spet bomo v skušnjavi, da začnemo računati, koliko od tega bomo namenili »za Boga«. Poskušajmo letos obrniti logiko. Kaj ko bi se rajši pustili prijeti za roko? Kaj če bi poiskali samo dotik?

»Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, žível po meni.« Že kar nekaj nedelj zaporedoma poslušamo o kruhu. Jezus ne govori o tem, kaj bomo dobili. Svetuje nam, kako lahko začnemo živeti »po njem«. Kdor njega uživa, ne bo več živel kot drugi religiozni ljudje. Bog zanj ne bo več »mož z brado«. Kdor se z Jezusom hrani, postaja sin, hči. Brez izkušnje ne moreš vedeti, kdo je tvoj oče.

Bog ni božiček z brado in nam ne prinaša polne koše daril. Postal je kruh, še več, postal je »meso, za življenje sveta«. Lahko se ga dotaknem.

župnik

 

* Prim. B. Rustja, Zgodbe kažejo novo pot, Ognjišče 2018.

Arhiv oznanil ...

 

Kako dobro je, ko Gospod razburka naše mlačno in površinsko življenje.

papež Frančišek  vir ...

Povečaj

Bojan in Sara Doljak

 

SARA IN BOJAN DOLJAK MED NAMI

»Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru!« S tem nas sporočilom bosta v soboto nagovorila Bojan in Sara Doljak. Živita v Logatcu, Bojan je po rodu iz Grgarja. Lepo vabljeni ne samo poročeni, ampak vsi starši in drugi  v soboto, 14. januarja, ob 18. uri v župnijsko dvorano v Kamnjah. Povej naprej in povabi še prijatelje.

KDO STA BIJAN IN SARA?

Sva popolnoma običajen zakonski par. Najina poroka je bil mejnik, a pravi smisel najinega skupnega življenja sva spoznala kasneje. Najin odnos je vzklil iz razposajene zaljubljenosti in (še vedno) zori v zrelo ljubezen. Spoznavava, da nisva skupaj slučajno, ampak da sva si prav midva namenjena in drug drugemu podarjena. A ni bilo vedno tako. V najin odnos se je začela od kdo ve kod postopno plaziti vedno večja odtujenost. Dnevne obveznosti in pomanjkanje pogovora so nama speljale začetniško harmonijo in potrpežljivost. Še preden so prišle preizkušnje (nezmožnost takojšnje zanositve, smrt najbližjih, bolezen) sva iskala smerokaz, ki bi naju popeljal varno mimo prepadov življenja.

Našla sva skalo, na kateri sva začela zares zidati najin dom. Odkrila sva varno zavetje, kamor se lahko zatečeva, kadar zunaj (in notri) divja nevihta. Šele sedaj veva, da ni dovolj, če se lahko zaneseva drug na drugega, ampak da (se) zaupava Tistemu, po čigar volji sva skupaj. Sedaj ni najin cilj le, da (pre)živiva skupaj - ampak, da zaživiva in letiva na krilih Božje ljubezni. Živeti odnos v zakonski zvezi - za zmeraj, do zadnjega vdiha - je odločitev slehernega novega jutra posebej. Odločitev pa ni dovolj. Nečemu Večjemu od naju morava pustiti, da se dotakne najinih src. Vsak dan znova prepoznavava priložnosti, da prav skozi zakonski odnos postajava boljša človeka. Trudiva se, da bi čim več takšnih priložnosti tudi izkoristila.

Na naslovu najinih src ima Stvarnik sedaj prijavljeno stalno bivališče in od takrat je vsaka najina minuta praznik, za kar se vsakič znova zahvaljujeva. Ničesar (razen najina sebičnost) ga ne more več izseliti. Lepo je biti skupaj kljub najinim nepopolnostim in pomanjkljivostim. Zavestno, ne zgolj "po sili razmer", se sprejemava takšna kot sva. Zares imeti rad in spoštovati vključuje tudi odprte oči za stiske sozakonca. Lepo je biti prepleten v dobrem in slabem. Lepo je biti eno. Lepo je biti trojna vrvica.

Hvala Gospodu, ker nama daje milost učiti se. Tako kot slehernemu posamezniku in paru. Danes sva prepričana, da so pred nama še najini najboljši dnevi. Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru.

Sara in Bojan Doljak