Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljívost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu.
Gal 5,22–25

Odlomki Božje besede na nedeljo Svete Trojice:
1. berilo: 5 Mz 4, 32–34.39–40
2. berilo: Rim 8,14–17
evangelij: Mt 28,16–20

 

 

 

 

Stolp do neba

Neki človek se je zaljubil v slavno nemško pevko in plesalko Henriette Sonntag, ki se mu je zdela vzor popolne lepote. Nekega dne mu je prijatelj dejal: »Ali nisi opazil, da ima eno oko manjše od drugega?« Občudovalec je odgovoril: »Ni res. Eno oko ima večje od drugega!«

Ljubezen naredi, da drugega vidimo drugače. Šele potem, ko ga lahko drugače vidimo, lahko do njega postanemo drugačni. Te zmožnosti pa sami nimamo. Ljubezen ni iz nas. Dana nam je. V nasprotju z živalmi smo ljudje ustvarjeni, da bi bili »prevodni«. Nekdo jo sprejema in daje naprej, drugi ostaja zaprt. Če je že v naravnem življenju tako, koliko bolj je to odločilno za vernika. Tu se pokaže delovanje Svetega Duha. Duhovno življenje je v tem, da si prevoden.

Resnično duhovni človek se ne trudi več le iz sebe, da bi bil miren, vesel, potrpežljiv … Dokler se samo trudiš, drugega še vedno vidiš le od zunaj. In še vedno te bo na njem motilo mnogo stvari. Prej ali slej, ko bo ranjen tvoj jaz, se boš vanje obregnil. »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljívost, zvestoba …«

Duhovno življenje kristjana, vrednost njegove molitve, se pokaže v njegovih odnosih do drugega. To so binkošti. Tam se je razodel Sveti Duh in tam se je začela Cerkev. Sveti Duh nam lahko razodene drugega, zato nam samo on lahko razodene Boga. Cerkev je stavba, v kateri je pomemben drugi. Na binkošti se je začel zidati nov stolp.

Poznamo svetopisemsko pripoved o babilonskem stolpu. Običajno mislimo, da so ta stolp zidali brezbožniki, ki so hoteli izzivati Boga. Pa ni bilo tako. Zidarji so bili pobožni možje in zidali so eno od svetišč v nadstropjih, katerih ruševine lahko še vidimo v Mezopotamiji. Toda hoteli so »si narediti ime«. Niso zidali, da bi se slavilo Božje ime. Skrbelo jih je za njihovo lastno. Sad njihovega početja: govorili so en sam jezik, vendar se niso več razumeli.

Na binkošti se zgodi nekaj drugega. Govorijo vsak svoj jezik, in vendar se med seboj razumejo. Apostoli so začeli graditi drugačen »stolp do neba«. Toda preden so prejeli Svetega Duha, pred binkoštmi, so tudi apostoli kljub trudu bolj iskali, kako bi si naredili ime. Zato so pogosto razpravljali, kateri izmed njih je večji, kateri bo zasedel katero mesto v nebesih …

In skozi vse to moramo tudi mi. Dokler nas Sveti Duh ne iztrga is središča, ne moremo zidati »stolpa do neba«. »Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu,« pribije apostol Pavel. Vedel je za prepire med kristjani v prvih skupnostih. Živeti po mesu in ne po Duhu torej pomeni živeti iz sebe, v na videz pobožni vnemi, da da bi rešili sebe. Lahko si še tako izdelan in popoln, vendar nimaš Duha, dokler ne postaneš prevoden. Sad Svetega Duha je bil, da se apostoli niso več bali zase. Tudi ti pusti, da te Sveti Duh reši tebe samega.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

Z Marijo deli vse, tudi križ, kot Jezus.

sv. mati Terezija   vir...

Povečaj

Bojan in Sara Doljak

 

SARA IN BOJAN DOLJAK MED NAMI

»Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru!« S tem nas sporočilom bosta v soboto nagovorila Bojan in Sara Doljak. Živita v Logatcu, Bojan je po rodu iz Grgarja. Lepo vabljeni ne samo poročeni, ampak vsi starši in drugi  v soboto, 14. januarja, ob 18. uri v župnijsko dvorano v Kamnjah. Povej naprej in povabi še prijatelje.

KDO STA BIJAN IN SARA?

Sva popolnoma običajen zakonski par. Najina poroka je bil mejnik, a pravi smisel najinega skupnega življenja sva spoznala kasneje. Najin odnos je vzklil iz razposajene zaljubljenosti in (še vedno) zori v zrelo ljubezen. Spoznavava, da nisva skupaj slučajno, ampak da sva si prav midva namenjena in drug drugemu podarjena. A ni bilo vedno tako. V najin odnos se je začela od kdo ve kod postopno plaziti vedno večja odtujenost. Dnevne obveznosti in pomanjkanje pogovora so nama speljale začetniško harmonijo in potrpežljivost. Še preden so prišle preizkušnje (nezmožnost takojšnje zanositve, smrt najbližjih, bolezen) sva iskala smerokaz, ki bi naju popeljal varno mimo prepadov življenja.

Našla sva skalo, na kateri sva začela zares zidati najin dom. Odkrila sva varno zavetje, kamor se lahko zatečeva, kadar zunaj (in notri) divja nevihta. Šele sedaj veva, da ni dovolj, če se lahko zaneseva drug na drugega, ampak da (se) zaupava Tistemu, po čigar volji sva skupaj. Sedaj ni najin cilj le, da (pre)živiva skupaj - ampak, da zaživiva in letiva na krilih Božje ljubezni. Živeti odnos v zakonski zvezi - za zmeraj, do zadnjega vdiha - je odločitev slehernega novega jutra posebej. Odločitev pa ni dovolj. Nečemu Večjemu od naju morava pustiti, da se dotakne najinih src. Vsak dan znova prepoznavava priložnosti, da prav skozi zakonski odnos postajava boljša človeka. Trudiva se, da bi čim več takšnih priložnosti tudi izkoristila.

Na naslovu najinih src ima Stvarnik sedaj prijavljeno stalno bivališče in od takrat je vsaka najina minuta praznik, za kar se vsakič znova zahvaljujeva. Ničesar (razen najina sebičnost) ga ne more več izseliti. Lepo je biti skupaj kljub najinim nepopolnostim in pomanjkljivostim. Zavestno, ne zgolj "po sili razmer", se sprejemava takšna kot sva. Zares imeti rad in spoštovati vključuje tudi odprte oči za stiske sozakonca. Lepo je biti prepleten v dobrem in slabem. Lepo je biti eno. Lepo je biti trojna vrvica.

Hvala Gospodu, ker nama daje milost učiti se. Tako kot slehernemu posamezniku in paru. Danes sva prepričana, da so pred nama še najini najboljši dnevi. Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru.

Sara in Bojan Doljak