Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA ČRNIČE
Črniče 90
5262 Črniče
(05) 366 60 36; 368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Če pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih. Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu. Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali.
(1 Kor 13,17–20)

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: 1 Sam 26,2.7–13.22–23
2. berilo 1 Kor 15,45–49
evangelij: Lk 6,27–38

 

 

 

 

 

Če pa Kristus ni vstal ...

»Če pa Kristus ni vstal, je prazna naša vera.« Jezusovih blagrov ne moremo postaviti samo na zemljo. In ne moremo jih postaviti samo v nebesa. Češ, blagor ti, če na zemlji trpiš, v nebesih se bo vse uredilo.

Jezusovi blagri so veliko olajšanje, kako lahko na zemlji drugače živimo uboštvo, žalost, stiske. Kdor je sit, malo potrebuje drugega. Kdor je bogat, ne ve, kaj pomeni na položnicah plačati zadnji obrok. Toda če nimamo več vere v vstajenje, kako naj potem živim današnje stiske sredi sveta.

Pred misijonom se je dobro vprašati, ali je moja vera vstajenje vera sedanjosti ali je morda preteklosti ali prihodnosti. Če verujem le v pretekli dogodek, da je Kristus »nekoč« vstal, Kristusa še nisem srečal. Še vedno verujem le v Boga, kar je za kristjana premalo.

Če verujem, da bomo »nekoč nekje« vstali, je moja vera postala čakanje, ne pa oznanjevanje. Potem ne vem, zakaj sem krščen. Da je Kristus vstal pomeni, da je živ. Da je kot človek in Bog živ. To njegovo življenje, človeško in Božje združeno, kristjani živimo od krsta naprej. Kristjani smo torej s Kristusom že vstali in za nas vstajenje ni več samo stvar preteklosti in prihodnosti.

Blagre je možno v polnosti razumeti samo tako. Sicer ostajajo le tolažba. Ostajajo le na zemlji ali le v nebesih. Kristus pa živi nebeško in zemeljsko življenje združeno. Živi v Cerkvi po zakramentih, Božji besedi in po bratih in sestrah, drugih, ki so z mano povezani v eno telo.

Blagor torej tistim, ki so dovolj ubogi, da potrebujejo drugega. Blagor tistim, ki vedo, da sam ne moreš vstati od mrtvih, da sam ne moreš premagati smrti, tudi če si še tako popoln. Blagor tistim, ki ne živijo samo na zemlji in samo v nebesih.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Ni objav za prikaz.

Čas adventa

 

 

ČAS ADVENTA

Nekdaj so kristjani po naših krajih spremembo načina življenja in budnost izražali z obiskovanjem zornic, odpovedovali so se zabavam in pripravljali dom. Danes je precej drugače. Prav zato naj bi vsaka družina poiskala nekaj konkretnega, po čemer lahko Bog vstopi, in tudi danes pripravila prostor zanj.

MOLITEV
Bodo navade glede skupne in osebne molitve ostale čez vse leto enake? Se bomo zadovoljili z nekaj trenutki večerne molitve, vse drugo pa bo ostalo enako?  Brez resnega ugašanja televizije in luči se naše krščansko okolje ne bo kaj dosti spremenilo, advent se bo stopíl z zgolj zunanjo pripravo.

ODPOVED IN »PRAZNINA«
Da bi božična skrivnost globlje prenovila naše duhovno življenje, je potrebno izkusiti tudi praznino in pomanjkanje. Na to nas spominja tudi bogoslužje in prostor, okrašen samo z zelenjem. Da bi nam Bog lahko pomagal v naših stiskah, mu moramo najprej dovoliti, da vstopi vanje. Zato se je treba soočiti in se odpovedati sodobnim nadomestkom za zapolnjevanje duševne praznine.

TIŠINA
Otroci in odrasli smo se v nekaj letih navadili, da potrebujemo za vsako stvar motivacijo, vse mora biti zanimivo, privlačno. Že ob majhnem notranjem odporu se umaknemo. Advent je zato tudi priložnost za zavestno izbiro tišine, izkušnje dolgočasja, »nezanimivosti«. Božji glas je zanesljiv, vztrajen, vendar drugačen. Poskrbimo, da naša ranjena narava v temni globini  sliši glas: »Ti si ljubljeni sin, hči, zate imam načrte …« Kako zelo to potrebuje!

BOGOSLUŽJE
Poleg nedeljske evharistije so delavniške maše priložnost, da se odpovem sicer koristnim zadevam in dajem možnost, da me Bog potegne iz moje lastne individualne duhovnosti, vrtenja okoli svojih težav. Tudi pri najbolj »pusti« maši me Gospod potegne iz osamljenosti v drugačno občestvo z nebeškimi prijatelji. Morda je zdaj čas za odločitev, da se pri maši ne tiščimo zadaj, daleč od oltarja, ampak se pogumno izpostavimo in sedemo bolj spredaj.

OBISK DRUGIH
Obisk kar tako, »brez namena«, samo zaradi tkanja vezi je tudi Božje delo, še posebej v časih, ko smo prezaposleni. Tkanje vezi pripravlja pot, da Bog lahko vstopi v naše življenje.

DUHOVNO BRANJE
Časa za branje je vedno manj, če si ga ne izborimo. Sveto pismo čaka, da ga odpremo in se z Božjo besedo srečamo neposredno, brez velikih priprav in razlag. Na voljo imamo tudi veliko drugega dobrega duhovnega branja. Medijske vsebine prihajajo od zunaj in še povečujejo pozunanjenost, branje pa nas napolnjuje od znotraj.

SVETA SPOVED
Vedno več ljudi mi potrjuje, kako jim redna spoved pomaga živeti. Možnosti je veliko. Starši ste tisti, ki otroke navajate, da jim spoved postane nekaj rednega. Naj ne bo le navada pred velikimi prazniki. Sodobni način življenja kliče po redni mesečni spovedi. Spoved ni naše delo, ampak Božje delo v nas. Spoved te iz izoliranosti prestavi v povezanost.

PRIPRAVA PROSTORA, krščanski simboli, priprava jaslic, sodelovanje otrok in starejših ...

župnik